Tukaj si lahko samostan s cerkvijo, ki je posvečena Sveti Trojici – Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, tudi pobliže ogledamo. Zaradi nje je kraj bil in še vedno je pomembno romarsko središče za tiste, ki želijo izraziti svoje versko češčenje. Pod cerkvijo se razprostira Trojiško jezero, ob katerem vodi sprehajalna pot in kjer se nahaja zdravilni park Sveta Trojica.

Iz Trojice se odpravimo do križišča za Osek, kjer zavijemo desno proti Cerkvenjaku. Ob poti uživamo v razgledih na gričevnato pokrajino in opazujemo ohranjene stare kmečke hiše ali postanemo pri Rimskodobnih gomilnih grobiščih v Brengovi. Tam odkrivamo zgodovino rimske civilizacije, saj je ohranjenih 15 okroglih gomil, ki tvorijo pomembno kulturno dediščino. Ko prispemo v Cerkvenjak, nas očara Cerkev sv. Antona iz leta 1299, studenec z lesenih kolesom iz druge polovice 19. stoletja in skulptura Ovtarja, čuvaja vinogradov, sadovnjakov in polj v Slovenskih goricah. Skulptura, izklesana iz velike skale slovengroiškega micenskega apnenca, predstavlja varuha Johanezove trte, potomke več kot štiristo let stare trte. 

V Cerkvenjaku imamo tudi priložnost razmigati noge in se podati po Klopotčevi učni in sprehajalni poti, ki nas vodi po gričevju in dolini, poimenovani po klopotcu, značilnem etnografskem elementu regije. Prav tako v Cerkvenjaku ne smemo spregledati Hauzerjeve zbirke čebelnjakov, ki je posebnost tega kraja. Čebelnjaki stojijo v okviru domačije Cogetinci 25, nekaj jih je deponiranih v gospodarskem poslopju.

Pot nadaljujemo proti Vitomarcem. Peljemo se po slikovitem grebenu in uživamo v čudovitih razgledih na neokrnjeno podeželsko pokrajino Slovenskih goric. Na vrhu slemenskega razloženega naselja Vitomarci se nahaja Hrgova domačija, ki ponosno stoji kot predstavnik stegnjenega panonskega doma iz začetka 19. stoletja. Središče naselja je prostor pred cerkvijo Sv. Andreja, kjer je bila posajena potomka najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, stare več kot 400 let (Stara trta z Lenta v Mariboru). 

Iz Vitomarcev se odpravimo proti Trnovski vasi, nato pa se skozi Biš in Gočovo vrnemo v Lenart. Med potjo opazimo številne kapelice in križe s podobo križanega ali Marije, ki so priča bogati verski in kulturni dediščini tega območja. Te sakralne znamenitosti nudijo trenutke tišine in razmisleka, obenem pa poudarjajo zgodovinski in duhovni pomen poti, ki smo jo prehodili.

Pot je priložnost za uživanje v naravi, zgodovini in kulturi ter odkrivanje edinstvenih značilnosti Slovenskih goric, ne da bi se pri tem preveč zadržali.