DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKIH GORICAH

Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav

28. september-12. oktober 2024

Več kot 400 dogodkov po vsej Sloveniji, na Tržaškem, v Gorici (Italija) in Porabju

34. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 12. Teden kulturne dediščine (TKD) se danes začenjajo v Novi Gorici z bogatim celodnevnim programom in z uradno slovesnostjo v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici ob 17.00. Številni dogodki bodo v Novi Gorici potekali vse do 12. oktobra. Med 28. septembrom in 12. oktobrom 2024 se bo na temo Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav tako v 150 krajih širom po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 400 dogodkov. Častna pokroviteljica Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2024 je dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

Program, ki je objavljen na spletnih straneh https://dekd.zvkds.si/sites/www.zvkds-clone.si/files/u592/dekd_2024_programska_web_1.pdf se dnevno dopolnjuje na spletnem mestu https://dekd.zvkds.si/sl/dekd/dekd-prireditve.

V letošnjem letu, ko zaznamujemo 70. obletnico Evropske kulturne konvencije in 75. obletnico obstoja Sveta Evrope, se Slovenija pridružuje skupni evropski temi Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav. V središču teme je misel, da nam lahko kulturna dediščina v snovni in nesnovni obliki veliko pove o tem, kako so bili narodi, skupnosti in države dolgo povezani in kako so še vedno povezani s skupnimi vrednotami, skupnimi praksami ter željo po ohranjanju in izmenjavi zgodb in z njimi povezane snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki sestavljajo našo individualno in kolektivno zgodovino in identiteto.

Najbolj prepoznaven kulturni dogodek pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije, na katerem sodeluje več kot štirideset držav podpisnic Evropske kulturne konvencije se tako mreži s še enim velikim projektom Sveta Evrope, to so Kulturne poti (www.coe.int/en/web/cultural-routes).

Novogoriški župan Samo Turel je na novinarski konferenci izpostavil pomen kulturne dediščine: »Kulturna dediščina predstavlja bogastvo slovenske kulture in obenem izjemno priložnost za promocijo naših krajev. Je most med generacijami, ki nas uči, kako ceniti in varovati naše kulturne bogastvo. Pomembno je, da te vrednote ne ostanejo le zapisane v knjigah ali shranjene v muzejih, temveč da jih na ustrezen način predstavimo javnosti. Naše goriško območje je v določenem pogledu posebno, saj je prepleteno s čezmejnimi vplivi, kar se nedvomno odraža tudi v umetnosti in kulturnih značilnostih. Zato bo sprehod po naših krajih ob ogledu dediščine in pogovorih o naši identiteti zagotovo svojevrstna izkušnja. Prav posebna češnjica na torto pa je pridobljen status spomenika državnega pomena za Frančiškanski samostan Kostanjevica – zanj smo si prizadevali skupaj z novogoriško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Goriškim muzejem. Predvsem me veseli, da je tudi med našimi prebivalci čutiti izjemno zadovoljstvo nad pridobitvijo tega statusa. Veliko nam pomeni tudi v luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture, ko bomo ta zaklad ponosno pokazali vsem obiskovalcem.«

Generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin se je vsem sodelujočim, še posebej pa gostiteljem, zahvalil za njihov prispevek k tako izjemnemu projektu, hkrati pa je poudaril: »Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine sta danes najbolj razširjeni vse vključujoči akciji na področju kulturne dediščine, izjemno pomembni tako za državo; za vse, ki varujemo in ohranjamo kulturno dediščino, kot za vsakega slehernega posameznika. Pred leti je prišlo do spoznanja, da je potrebno prireditve bolj približati ljudem in k organizaciji dogodkov. Ti so bili sprva posvečeni predstavljanju spomenikov in z njimi  povezanih konservatorsko – restavratorskih tematik. Ti cilji so danes, to lahko rečemo, doseženi.«

FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA

Frančiškanski samostan Kostanjevica, kjer bo potekalo uradno odprtje dnevov, je bil nedavno razglašen za spomenik državnega pomena. Ernesta Drole, vodja novogoriške Območne enote ZVKDS, je poudarila da je bilo s tem nadgrajeno večletno delo konservatorjev na tem spomeniku: »Prenova cerkve poteka od 2017, po vsakem sklopu smo pripravili predstavitev za lokalno skupnost. Zaradi izjemnega zanimanja smo že drugo leto začeli izdajati informativni list z naslovom »Kaj se dogaja zgoraj«, preko katerega smo župljane in druge obiskovalce cerkve sproti obveščali o poteku restavratorskih posegov na stropu. Hkrati so potekala poglobljena raziskovanja nastanka in razvoja spomenika, popularizacija spomenika z  vsakoletno DEKD delavnico Zakladi naše Kostanjevice od leta 2020 dalje in končno vrednotenje spomenika za pripravo predloga odloka.«

Pater Niko Žvokelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica je povedal: »V naših srcih je velika hvaležnost. Najlepše se zahvaljujem prebivalcem, novogoriški območni enoti ZVKD Nova Gorica, s katero odlično sodelujemo, in novogoriški mestni občini. Pomembno je sodelovanje in odgovornost vseh strani ter želja, da je vse narejeno najbolje in strokovno. V sredo, 25. septembra, bo na Kostanjevici uradno odprtje dnevov. Pripravljamo pa dogodek za najširšo javnost, saj bi radi delili s prebivalci, z mestom to navdušenje ob pridobitvi statusa kulturnega spomenika državnega pomena. Ta dogodek pa bo na Kostanjevici v soboto, 28. septembra, ob 17. uri.«

ODPRTJE DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDNA KULTURNE DEDIŠČINE 2024

Prireditveni krog osrednjega dneva, 25. septembra, bo sklenjen s slovesnostjo v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, na kateri bomo uradno odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2024. Na uradnem odprtju bodo spregovorili pater Niko Žvokelj, župan Samo Turel, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, državni sekretar Ministrstva za kulturo mag. Marko Rusjan in dr. Aleš Musar.

PROGRAM DOGODKOV IN DEJAVNOSTI 2024

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov na državni ravni, je izpostavila: »Pri oblikovanju programa, ki obsega 400 dogodkov in dejavnosti, sodelujejo muzeji, galerije, knjižnice, arhivi, vrtci, osnovne in srednje šole ter gimnazije in zavzeti posamezniki, ki delujejo v mladinskih klubih, turističnih organizacijah, zvezah kulturnih organizacij in nevladnih organizacijah – društvih, skupaj blizu 500 organizacij. Prireditev navadno privabi 50.000 obiskovalcev. Pregledne in zanimive razstave, predavanja, predstavitve, posveti, delavnice, prikazi in njihove sodobne nadgradnje ter številne nove in že uveljavljene kulturne poti so le del dejavnosti, ki se bodo zvrstile med 28. septembrom in 12. oktobrom 2024. Program prireditev in dejavnosti ni le dejavnost enega tedna, temveč zajema skorajda celoletno pripravo in aktivnosti večine organizatorjev dogodkov. Duh dnevov in tedna tako rekoč živi skozi celo leto, saj smo na ZVKDS v zvezi s tem projektom osnovali kar nekaj ne le promocijskih, temveč tudi izobraževalnih aktivnosti.«

Mag. Petra Bajec, koordinatorica dnevov na novogoriški mestni občini, je povedala: »V novogoriški mestni občini se bo odvilo več kot desetina dogodkov letošnjega programa, v katerem smo otrokom posvetili posebno pozornost. Prav mladim namreč želimo približati kulturno dediščino. K sodelovanju smo povabili kulturne ustanove v občini: Goriški muzej, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, JSKD OE Nova Gorica in ZKD Nova Gorica, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, ZVKDS OE Nova Gorica, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, ZRC SAZU Raziskovalna postaja Nova Gorica in Kulturni dom Nova Gorica. Na dnevih bomo šolarjem predstavili kulturno pot po mestu, na kateri bodo lahko spoznali kulturno dediščino in se obenem seznanili, kako kulturne ustanove skrbijo zanjo. Sicer pa program dnevov v novogoriški mestni občini temelji predvsem na izvedbi številnih in raznolikih vodenih ogledov.«

DODATNE INFORMACIJE:

Kot vsako leto, so vsebino teme skušali povzeti v likovnem jeziku. Tako se celostna podoba odraža skozi posamezne elemente, tako nepremične, premične, kot tudi nesnovne kulturne dediščine, ki sestavljajo celoto. Predstavlja Slovenijo, kot deželo s svojimi edinstvenimi zgodbami, ki so del skupne evropske zgodovine.

Širši vidik predstavlja naravo, kulturo in znanost. Na zemljevidu Slovenije, ki je umeščen med hribe, vodo, nebo in gozdove, kar ponazarja značilno raznoliko slovensko pokrajino in križišče poti med Balkanom in Evropo – se izrišejo:

Narodna in univerzitetna knjižnica kot zakladnica besede in znanja ter povezovanja ter kot del Unescove poti »Plečnikova Ljubljana«. V povezavi s tem pa prepoznavanje Jožeta Plečnika, kot arhitekta, ki se je gibal med Ljubljano, Dunajem in Prago.

Romarska cerkev Marije Pomagaj na Brezju nosi dva pomena. Je romarska pot. Hkrati pa predstavlja cerkev kot institucijo, ki je imela dolgo obdobje v zgodovini vlogo mecenke umetnosti in kulture in je bila prostor za prenos idej v umetnosti in kulturi. Solkanski most je del poti sam po sebi, hkrati pa je del Poti miru kot pomnika soške fronte. Oljka, kot del evropske poti »Oljčno drevo«. Hkrati pa gre za ohranjanje znanja pridelave oljk in oljčnega olja, torej za nesnovno dediščino. Rdeči parazol Mateja Sterna je med slovenskimi impresionističnimi slikami izjemen. Opominja na evropsko impresionistično pot. Poleg tega je Matej Sternen študiral v Gradcu in na Dunaju ter v Münchnu, zato se kažejo vplivi tujine. V provincialno okolje popotresne Ljubljane je prinesel velemestnega duha Pariza in srednjeevropskih prestolnic.

Potujoča gledališka skupina iz Brkinov iz leta 1910, tukaj gre za potujoči prenos besede in za domačo prosvetno kulturno tradicijo pred 1. svetovno vojno. Nad njimi pa se kot sonce dviga vsem znano vrhniško kolo – najstarejše leseno kolo na svetu – simbol poti in povezav. Desno zgoraj sedi Lily Novy, slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, ki simbolizira Pot pisateljic, to je prva med 48 certificiranimi kulturnimi potmi Sveta Evrope, ki ima sedež v Sloveniji in prva med njimi, ki je posvečena ženskam. Pot pisateljic v središče pozornosti postavlja izjemno literaturo in življenjske zgodbe, ki so zaznamovale boj za človekove in ženske pravice na začetku 20. stoletja. Njihova edinstvena vloga v zgodovini in kulturni dediščini slovanskega sveta in vse Evrope je bila izjemno pomembna, a nikoli zares priznana. Pot izpostavlja Zofko Kveder, Lili Novy in Ljubko Šorli. Slednja je Novi Gorici dobro poznana.

V teku je tudi natečaj MLADI RAZISKOVALCI EVROPSKE DEDIŠČINE, namenjen skupinam otrok in mladih. Osnovni namen natečaja je spodbujanje mladih k ustvarjalnemu raziskovanju, odkrivanju, spoznavanju in razumevanju kulturne dediščine v lokalnem in širšem evropskem prostoru. Natečaj mlade spodbuja k razumevanju pojma dediščina in k temu, da izrazijo svoja stališča o dediščini ter jih ustvarjalno predstavijo preostalemu svetu. Na natečaju lahko sodelujejo otroci in mladostniki, stari med 6 in 17 let, ki jim je mar za kulturno dediščino. V času odprtja slovenskih DEKD in TKD pa se bodo zmagovalci lanskega natečaja, sprehajali po Strasbourgu. Izlet je namreč nagrada za dijakinje in mentorico Srednje šole Jesenice, ki so s svojim zmagovalnim videom v svet ponesle slovensko čebelo in čebelarstvo.

Namen Dnevov evropske kulturne dediščine je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine, javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope ter spodbujati k odzivanju na socialne, politične in ekonomske izzive. DEKD so najbolj prepoznaven projekt pod okriljem Sveta Evrope in Evropske unije na področju kulture, saj pri njem sodeluje več kot 40 držav, zvrsti se 70.000 dogodkov, obišče jih več kot 30 milijonov obiskovalcev. Vse države delujejo po sprejetih smernicah:

• DEKD se prirejajo v Evropi od avgusta do oktobra;
• vstop na dogodke je brezplačen ali je vstopnina znatno znižana;
• odpirajo se vrata spomenikov, ki so sicer zaprta za širšo javnost;
• DEKD vključujejo obiske spomenikov, ki so sicer odprti za javnost, pod pogojem, da gre za dodatne dejavnosti, kot so posebna vodstva, delavnice, koncerti, predstave, okrogle mize, simpoziji …;
• dogodki so usmerjeni k družinam in spodbujajo udeležbo otrok in mladih;
• vse države in lokalni organizatorji uporabljajo poimenovanje DEKD in logotip DEKD ter označijo prireditvena mesta z zastavo DEKD.

DEKD so v Sloveniji že od začetka tematsko zasnovani. Cilji, ki jih poleg skupnih evropskih uresničujemo v naši praksi, pa so:

• spodbuditi sodelovanje laične in strokovne javnosti pri prepoznavanju, promociji in izjemoma tudi pri obnovi kulturne dediščine;
• uporabljati celovit pristop tako z vidika dediščine kot nedeljivega pojma kot tudi z vidika delovanja človeka, ki za obravnavo dediščine razvija svojo ustvarjalnost na več področjih;
• težiti k povezovanju slovenskega kulturnega prostora tudi onkraj meja Slovenije;
• vključiti etnične skupnosti, ki živijo na območju Slovenije;
• z medinstitucionalnim in medresorskim povezovanjem skušati zapolnjevati vrzeli, ki jih med nas postavljajo okvirji institucionalnega delovanja.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator slovenskih prireditev povabi k sodelovanju institucije, društva, posameznike, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in popularizaciji kulturne dediščine. V okviru DEKD se za teden dni v pestrem dogajanju poveže velika množica slovenskih mest, krajev in vasi. Dediščina v teh dneh oživi. 

Teden kulturne dediščine je nacionalni medresorski projekt. Cilj projekta je, da bi četrtina slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter gimnazij aktivno sodelovala v TKD. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nosilec projekta, partnerji pa so Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,  Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Skupnost vrtcev Slovenije. TKD je vsebinsko in terminsko usklajen z DEKD. V okviru projekta si prizadevajo:

• z različnimi aktivnostmi spodbujati večjo vključenost vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese v formalnem in neformalnem izobraževanju;
• vrtčevskim otrokom, učencem in dijakom podati osnove prepoznavanja, spoznavanja, ohranjanja in varovanja dediščine, poučiti jih, kako, kje in od koga pridobiti osnovne informacije o dediščini, ter si prizadevati, da bi kulturna vzgoja na področju dediščine postala vzgoja za vse življenje.

Osnovna vodila so dostopnost vsebin (dogodki so brezplačni), kroskurikularno umeščanje vsebin s področja dediščine, odprto učno okolje, medpredmetno povezovanje, povezovanje organizacij z različnih področij (dediščina, kultura, izobraževanje, turizem, šport, delovanje lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij) in medgeneracijsko povezovanje.

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO je častni pokrovitelj obeh projektov.